Storitve na centru za socialno delo kot prostor socialnega dela

 

Ugled centrov za socialno delo že dolgo ni na zavidljivi ravni. Ti so se skozi leta iz matičnih ustanov socialnega dela spremenili v birokratske urade, kjer razni odločevalci vse bolj narekujejo tudi vsebino dela tam zaposlenih strokovnih delavcev.

Pri svojem delu na centru za socialno delo v preteklih letih sem bila prepričana, da mi kot socialni delavki zakonodaja predstavlja okvir mojega delovanja, vsebina pa je stvar stroke kateri pripadam. Skozi leta opažam, da ostaja vedno manj moje vsebine. Pa ne zaradi moje lastne odločitve ali nepripravljenosti, temveč zaradi  večanja obstoječih in dodajanja novih birokratskih nalog z vnaprej določeno vsebino in omejitvami. Storitvam se na centrih posveča premalo pozornosti in pomena, pogosto se uporabnike napotuje na druge izvajalce. Med vsemi nalogami, ki jih opravljajo centri, pa je največ prostora za socialno delo v okviru storitev.

V nadaljevanju podajam primer dobre prakse, kjer smo v okviru storitve osebna pomoč prispevali k dvigu kvalitete življenja uporabnika in omogočili daljše življenje v skupnosti.

Center za socialno delo je bil s strani društva za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju obveščen o življenjski situaciji njihovega člana Nika (izmišljeno ime). Nik je bil takrat star 17 let, živel je skupaj z mamo v starejši hiši, v slabih bivalnih pogojih. Elektriko so jima odklopili zaradi neplačevanja, vodovodna napeljava je pozimi zmrznila, saj sta prostore nezadostno ogrevala. Mama je bila brez zaposlitve, prejemala je zgolj otroški dodatek.  Nik je bil vključen v oddelek vzgoje in izobraževanja na osnovni šoli s prilagojemim programom in preko tedna bival v njihovi vzgojni skupini. Za vikende, počitnice in praznike je živel pri mami. Njuna socialna mreža je bila zelo šibka, mama je bila s sorodniki sprta, Nik očeta ni poznal.

V okviru storitve prva socialna pomoč smo že aktivno pristopili k reševanju njune situacije.  Pomagali smo pri pridobitvi finančnih pomoči za ureditev ponovnih priklopov vode in elektrike. Pridobili smo zaupanje Nika in mame in vzpostavil se je socialnodelovni odnos (formalno se je knjižila storitev osebna pomoč – vodenje) v okviru katerega smo sodelovali naslednjih šest let. Na začetku smo priskrbeli mojstra za popravila vodovodne napeljave in ponoven priklop pitne vode. Po plačilu zaostalih obveznosti se je ponovno priklopila tudi elektrika. Iskali smo vire pomoči pri prehrani, oblačilih, kurjavi.

Mami smo na začetku vključenosti v storitev pomagali pri prijavi v evidenco Zavoda RS za zaposlovanje in pri pridobitvi denarne socialne pomoči. Čez čas je potem pridobila status nezaposljive osebe in se je vključila v program socialne vključenosti.

Ker je Nik kmalu dopolnil osemnajst let je  pridobil status invalida in nadomestilo za invalidnost. Zaradi njune nezmožnosti racionalnega razpolaganja  z denarjem je center po uradni dolžnosti prevzel naloge skrbnika za poseben primer za razpolganje s finančnimi sredstvi. S pridobitvijo statusa invalida in nadomestila za invalidnost smo aktivirali storitev pomoč na domu v okviru katere se je prinašalo živila iz trgovine, nekaj časa topel obrok, pomagalo pri gospodinjskih opravilih in drugo.

Ves čas smo v nudenju pomoči tesno sodelovali z Nikovo šolo, izvajalcem pomoči na domu, društvom za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju ter domačo župnijo. Zaradi dobrega upravljanja z Nikovimi dohodki in tudi zaradi dejstva, da je med tednom bival v vzgojni skupini, kjer je imel vse zagotovljeno, je ostajal denar s katerim smo lahko dalje urejali bivalne pogoje.  Zaprošali smo tudi za razna donacijska sredstva in tako smo iz izkupička dobrodelne prireditve v domači občini po celi hiši zamenjali okna. Čez čas se je uredilo še kopalnico in centralno ogrevanje po celi hiši, popravilo streho, zamenjalo talne obloge, nakupilo gospodinjske aparate…

Zraven urejanja teh večjih investicij smo konstantno nudili pomoč in podporo pri vsakodnevnih aktivnostih ter učenju veščin. Tako smo nekajkrat na leto skupaj z uporabnikoma nakupovali oblačila, obutev, mesečno plačevali položnice, se učili npr. kakšna je smiselna nabava živil, kako kuriti, da ne bo mrzlo v hiši, tudi kaj počistiti in skuhati. Krajše obdobje smo imeli možnost vključiti tudi javno delavko, ki je z njima delala tudi na učenju veščin. Nik se je naučil celo kositi travo, kar je zelo rad počel.

S pomočjo vseh podpornih storitev sta z mamo tako  živela v domačem okolju vse do dneva, ko je bila mama nenadno hospitalizirana. Takrat smo Nika z upanjem, da bo mama čimprej okrevala namestili v krizni center za mlade, ker pa je mama na žalost po slabem mesecu hospitalizacije umrla, se je Nik vključil v bivalno enoto varstveno delovnega centra, kjer se še danes dobro počuti.

Opisan primer dobre prakse je prikaz, da smo v okviru storitve osebna pomoč bistveno vplivali na izboljšanje kvalitete življenja uporabnika in s tem omogočili daljše življenje v skupnosti kot bi bilo mogoče sicer. Taka storitev je zahtevala veliko aganžmaja strokovnega delavca in tudi časa.

In prav čas je tisti ključen element, ki  nam ob vseh bolj ali manj pomembnih birokratskih nalogah na centrih primanjkuje. Saj kot pravi spoštovana prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič socialno delo potrebuje čas. In na drugem mestu dodaja, da je za izvajanje socialnega dela poleg znanja za ravnanje in empatije potreben tudi pogum.

In prav poguma želim vsem nam, da bomo znali ubraniti socialno delo na centrih za socialno delo. Da bomo v okvire umeščali vsebino stroke socialnega dela. In poguma predvsem našim odločevalcem, da se bodo zoperstavili zahtevam politike, ki centre za socialno delo delajo birokratske urade in socialnim delavcem omogočili čas in prostor za socialno delo.

 

Martina Horvat Kuzma

Komentarji

  1. Ga. Martina, več nas je takšnih, ki smo zaposleni na CSD, imamo pogum, a se utapljamo ob preobilici vseh nalog. Hvala za vaš zapis in veliko uspešnega dela še naprej!

    OdgovoriIzbriši
  2. Se strinjam z zapisom. In pozdravljam pričetek bloga o socialnem delu.

    OdgovoriIzbriši
  3. Tako je Martina. Se strinjam - čas in prostor za socialno delo. Lidija

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

(NE)SPOJ STROKOVNOSTI IN HUMANOSTI V (NE)SOCIALNI DRŽAVI

POVABILO PREDSEDNIKA